Joga nidra in zen meditacija za začetnike
Iz knjige Vilija Ravnjaka: Meditacijski vodnik Duhovne šole (2021)
Pred vami sta dva polurna zvočna posnetka – joga nidra in zen meditacija. Oba posnetka sta namenjena začetnikom, torej ljudem, ki teh metod praktično še niso izkusili, seveda pa ju lahko uporabljajo tudi izkušeni meditanti, da osvežijo in poglobijo svojo prakso.
Joga nidra
Joga nidra je tantrično-jogijska meditacijska tehnika globinskega psihofizičnega sproščanja in ozaveščanja telesa, čutov in čustev. V splošnem prevodu besedi joga in nidra pomenita tehniko spanja oz. zavestnega sanjanja. Vsakodnevno spanje (in sanjanje) je instinktiven proces, med katerim se le redko v celoti sprostimo, kar lahko npr. vidimo po svojih sanjah. S pomočjo joga nidre izvajamo zavesten način spanja oz. sanjanja, kar omogoča, da lahko dnevni stres in njegove negativne posledice sprostimo na najgloblji ravni telesa in uma. (Izročilo pravi, da pol ure joga nidre nadomesti tri ure spanja.) Poleg telesnega samoobnavljanja joga nidra krepi naše umske in spominske sposobnosti ter razvija višje (sidijske) duhovne moči.
Joga nidro izvajamo v ležečem položaju na hrbtu (najbolje na tleh), noge naj bodo nekoliko narazen, roke ob telesu, dlani so obrnjene navzgor. Oči so zaprte, dihate skozi nos.
Joga nidra temelji na poslušanju, čutenju in zavedanju. Skozi postopek vas vodi glas, ki mu morate natančno slediti. Po uvodnem sproščanju in izreku avtosugestije boste izvedli ozaveščanje telesa in čutov ter čaker, nato pa se boste posvetili vizualizaciji slik iz vsakdanjega življenja ter urjenju spominskih sposobnosti (natančni obuditvi spomina tekočega dne).
Če boste joga nidro izvajali redno in dlje časa (več tednov zapored), priporočam, da jo vadite skupaj z dobro premišljeno avtosugestijo (sankalpo). Avtosugestija predstavlja cilj neke vaše zavestne odločitve (namere), ki jo želite uresničiti. Formulirati jo morate v obliki preprostega in jedrnatega stavka (v sedanjiku, ne v prihodnjiku!). Ker jo boste izrekali v stanju globoke psihofizične sproščenosti (v sugestibilnem alfa stanju zavesti), se bo zasidrala v vašo najglobljo podzavest, zato se bo v stvarnosti skoraj gotovo uresničila. Izročilo pravi: »Vse v življenju se lahko spremeni, samo sankalpa joga nidre ostane nespremenjena; kar izrečete, se uresniči.«.
Zen meditacija
Posnetek meditacije lahko uporabljate kot učno sredstvo za spoznavanje zenovskega načina meditiranja, če pa zazen ali vipassano že prakticirate, vam lahko predstavlja uvod v vašo lastno meditacijo. Posnetek je sestavljen iz dveh delov: prva polovica (približno 20 minut) je vodeno uvajanje v zazen, druga polovica (10 minut) pa je tišina, med katero meditirate sami (pri zenovskem načinu meditacije se meditant/ka vedno vodi sam/a).
Najprej boste izvedli splošno psihofizično sproščanje, nato pa se boste posvetili pozornemu opazovanju in zavedanju diha, telesa in umskih vsebin (misli, čustev, občutkov …). Osrednja točka, h kateri se boste vedno znova vračali, bo vaše naravno dihanje, ki ga opazujemo v spodnjem delu trebuha (hara centru) ali pod nosnicami, lahko pa sledimo celotnemu dihalnemu procesu.
Sedite z vzravnano hrbtenico na stolu ali na tleh (na blazini ali na pručki). Roke imejte v naročju (eno dlan položeno na drugo) ali na stegnih (palec in kazalec sta spojena). Oči naj bodo zaprte (čeprav so pri zazenu in dzogčenu praviloma odprte oz. priprte).
Zenovski način meditiranja (dhyana, zazen, vipassana, dzogčen …) pripada stoletja starim budističnim tradicijam. Njegovo bistvo je v razvijanju človekove sposobnosti osredotočanja na sedanjost (biti »tukaj in zdaj«), na polnem občutenju in zavedanju sebe v vsakem trenutku ne glede na okoliščine. Tovrstno meditiranje krepi jasnost uma, prečiščuje in obnavlja psihofizično energijo, povečuje moč koncentracije, prinaša mir in vedrino, odpira pa tudi pot do najvišjih duhovnih spoznanj.