Meni Zapri

Mladi zen

Skupina Mladi zen

Zavetje tišine in miru, kjer se um lahko zbistri in odpočije

Naslednji začetni seminar meditacije bo v novembru 2024.

Uvod

Skupina Mladi zen je nova oblika širjenja meditacijskega znanja, namenjena mladim med 18. in 30. letom starosti, ki jih zanima poglobljeno ukvarjanje z meditacijo in duhovnim samospoznavanjem.

Sodelovanje v skupini je sestavljeno iz začetne in nadaljevalne stopnje. Začetna stopnja je pripravljalna in zajema seminar zenovske meditacije za začetnike, nadaljevalna stopnja pa pomeni redno skupinsko meditacijsko vadbo in duhovna druženja. Začetni seminar je praviloma organiziran enkrat na leto (v jeseni).

Skupina Mladi zen deluje v hibridni obliki: meditacije, predavanja in skupinska srečanja potekajo enkrat mesečno v živo, enkrat tedensko pa v obliki delno vodenih meditacij na daljavo oz. prek spleta. (Samo na daljavo v skupini ni mogoče sodelovati, vsaj občasno morate biti fizično prisotni.) Člani/članice skupine se lahko udeležujejo tudi večdnevnih meditacijskih umikov v tišino (ritritov), ki jih organizira Duhovna šola, ali sodelujejo pri meditacijski vadbi in predavanjih v zendu Duhovne šole.

Cilji in namen meditacijske vadbe

Skupina Mladi zen je prilagojena potrebam in načinu življenja mladih. Njen namen je, da jim nudi skupinsko meditacijsko oporo in duhovno podporo za soočanje s problemi vsakdanjega življenja. 

V prvi vrsti gre za prebujanje zavestne navzočnosti (razvoj sposobnosti biti v resničnem stiku s seboj, živeti z zavedanjem sedanjosti, biti tukaj in sedaj) ter za povezovanje meditacije z vsakdanjim življenjem. (Zenovska duhovnost je zelo prizemljena.)

Meditacijska vadba prinaša številne pozitivne učinke, ki se izražajo tako na telesni kot umski ravni, pa tudi na socialnem vedenju (v človekovem delovanju v okolju, kjer živi, v odnosih z ljudmi …). Meditacija nam omogoča večjo sproščenost, boljšo zbranost in osredotočenost; večjo ciljno usmerjenost, boljše odločitve, kar vse lahko pozitivno vpliva tako na študij kot na delo v službi, kakor na vsa naša ravnanja v vsakdanjem življenju. Meditacija spodbuja rast intuitivne modrosti, zaradi katere zmoremo bolje razlikovati med lažnimi videzi in dejansko resnico; pomaga nam, da se bolje znajdemo v kaosu današnjega digitalnega, pa tudi analognega sveta, saj v nas prebuja čut za avtentičnost, krepi potrebo po neposredni človeški bližini, po iskreni komunikaciji, po stiku z naravo … Meditacija nam omogoča, da postajamo boljši ljudje, manj sebični, bolj sočutni, strpni, razumevajoči, solidarni z vsemi živimi bitji.

Program začetnega seminarja

Začetni seminar je pogoj za sodelovanje pri meditacijski vadbi v skupini. Ni pa nujno, da se po seminarju priključite tudi skupini, lahko se udeležite samo seminarja.

Program seminarja vključuje tri zaporedna srečanja (po 3 ure), ki praviloma potekajo na štirinajst dni. Med enim in drugim srečanjem udeleženci/ke vadijo doma sami, pri čemer lahko uporabljajo video posnetke meditacij in vaj.

TEORETIČNI UVOD

  • Zgodovinski izvori meditacije. Vrste meditacije.
  • Meditacija in naravna mistika (iskanje pristnega stika s seboj in z božanskim).  
  • Jogijska in budistična meditacija; najstarejši tekst o meditaciji (Vigyan Bhairav Tantra).
  • Meditacija kot pot razsvetljenja (notranje osvoboditve) in etike (sočutja, nenasilja …).
  • Meditacija v času potrošniškega kapitalizma, spletnih družbenih omrežij in umetne inteligence. Digitalna in analogna duhovnost.  
  • Kaj je zen? V čem se razlikuje od drugih oblik meditacije?
  • Učinki meditacije na človekov um in telo ter na okolje.
  • Meditacija in intuicija. Kaj je intuitivna (razsvetljena) modrost? Svet absolutne resnice in svetovi relativnih resnic. 
  • Kaj je čas? Sedanjost v odnosu do preteklosti in prihodnosti. Živeti v sedanjem trenutku. Zavest sedanjosti je Budova zavest.

VADBENE PRAKSE

Tehnike zenovskih meditacij (zazen, vipassana, dzogčen …)

  • Pripravljalni postopki za meditacijo (položaj sedenja, način dihanja …).
  • Tri osnovne vadbene stopnje: osredotočanje na dih, telo in um.
  • Opazovanje naravnega dihalnega ritma (koncentracija na vmesne premore, ko ne dihamo).
  • Hoja meditacija (kombinacije sedenja in hoje).
  • Meditacijska praksa v vsakdanjem življenju (načini vstopanja v »tukaj in zdaj«).

Tehnike psihičnega aikida

  • Naša umska prepričanja so gradniki naše vsakdanje resničnosti. (»V kar verjameš, v kar si prepričan, to se ti dogaja«.) Kako svoja prepričanja prepoznati in jih po potrebi spremeniti oz. ustvariti nova.
  • Zavestni in podzavestni um (nagonska, čustvena, razumska, intuitivna zavest).
  • Načini obvladovanja negativnih misli in čustev? Kaj je psihični aikido? Osnovni prijemi nevtralizacije negativne umske energije v različnih življenjskih situacijah.
  • Nenasilje in sočutje v praksi. Socialna inteligenca. Vidni in nevidni umski vplivi na druge. Obstoj je vedno soobstoj. Zakon karme (»Kar seješ, to žanješ«).

Jogijske dihalne tehnike

  • Enostavne dihalne tehnike kot predpriprava in opora za meditacijo (trikuti, nadi sodhana, brahmari …).
  • Povezava diha in prane (vpliv na vitalno in mentalno energijo). Kako dihanje vpliva na počutje, na stanje našega uma in telesa? Ida (dih leve nosnice), pingala (dih desne nosnice), sušumna (dih obeh nosnic).